Anja Urek: Lep pozdrav vsem poslušalkam in poslušalcem Radia Brežice Eu v oddaji Odgovori na mestu. Danes se mudimo na pol poti med Brežicami in Samoborom. Natančneje v Lugu Samoborskom, kjer v prelepi cerkvi sv. Ivana Krstnika že od sredine maja odmeva vrhunska klasična glasba. Gre za 3. mednarodni festival komorne glasbe "Luške proljetne večeri".

Z nami v studiu je umetniški vodja festivala, sicer pa izjemno uspešen hrvaški pianist mlajše generacije, ki ga odlično poznamo tudi v Sloveniji, saj je zaposlen na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Sven Brajković, dobrodošli ponovno pri nas!

Anja Urek: Sven, festival je že v polnem teku. Začel se je 16. maja z Riječkim klavirskim triom, ki je obeležil 10. obletnico delovanja, poslušali pa smo lahko celo praizvedbo novega dela mladega hrvaškega skladatelja Fabijana Košćaka. Dan kasneje, 17. maja, sta oder prevzela mlada glasbenika Filip Kukulj in Tomo Štrbac. Kakšni so vaši prvi vtisi? Je cerkev sv. Ivana Krstnika pokala po šivih in kako je občinstvo sprejelo novitete?

Anja Urek: To je že tretja izdaja festivala. Če potegnete črto med prvima dvema letoma in tem, kar se je zgodilo pretekli vikend – ali opazite, da festival postaja prepoznaven tudi med poslušalci iz Slovenije, glede na to, da je Lug od meje oddaljen le kakšna dva kilometra?

Anja Urek: Glavni vrhunec za nas, prebivalce Brežic in Posavja, pa šele prihaja. V soboto, 30. maja ob 19.30, bo namreč večer v znamenju močnega slovensko-hrvaškega sodelovanja. Koncert poteka pod pokroviteljstvom Veleposlanstva Republike Slovenije v Zagrebu, nastopila pa bosta slovenska flavtistka in dekanja ljubljanske Akademije za glasbo Karolina Šantl Zupan ter ugledni pianist Aleksandar Serdar. Ti se, če se ne motim, pri profesorju Serdarju trenutno tudi sami izpopolnjujete? Kaj nam pripravljata?

Anja Urek: Dan kasneje, v nedeljo, 31. maja ob 19.30, pa sledi veliki finale festivala. Na odru se bo zbrala reprezentativna zasedba kar šestih glasbenikov – med njimi boste tudi vi. Koncert ima tudi spominsko noto, posvečen je Rinaldu Paaru. Kako se boste poslovili od letošnjih Luških večerov?

Anja Urek: Za konec ne smemo pozabiti na zelo pomemben podatek za vse naše poslušalce – vstop na oba prihajajoča koncerta, tako 30. kot 31. maja, je popolnoma prost. Sven, zakaj ne smemo zamuditi zaključka letošnjega festivala?

Anja Urek: Sven, najlepša hvala za obisk v studiu. Čestitke za uspešen prvi del festivala in vam osebno ter vsem nastopajočim želimo čudovit ter odmeven zaključek prihajajoči konec tedna!

Anja Urek: Dragi poslušalci, to je bila današnja oddaja "Odgovori na mestu" na Radiu Brežice Eu. Naš gost je bil pianist in umetniški vodja festivala Luške proljetne večeri Sven Brajković, s katerim smo preleteli uspešen začetek in napovedali prihajajoči vrhunec festivala v Lugu Samoborskem. Pred mikrofonom sem bila Anja Urek. Uživajte v preostanku dneva in ostanite v naši družbi!

Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

V studiu Radia Brežice EU so se tokrat zbrale mlade novinarke in njihove gostje, da bi obeležile konec dvoletnega mednarodnega sodelovanja, ki je v učilnice prineslo svežino, sodobne strategije poučevanja in nepozabna prijateljstva.

Pišece so v zadnjih dveh letih dihale s projektom "Aktivni pouk – sodobne strategije učenja in poučevanja", ki ga sofinancira Evropska unija. Ob tej priložnosti sta mladi radijski voditeljici, Ema Baškovič in Izabela Štrucl Ogorevc, v studiu gostili vodjo projekta Sanjo Dornik, gostujočo učiteljico Paolo iz portugalskega mesta Chaves ter učenko 6. razreda Ino Bizjan.

Projekt, ki se je osredotočal na aktivno vlogo učenca pri pouku, je šoli prinesel ogromno koristnega materiala in novih pedagoških pristopov. Učiteljica Sanja Dornik je poudarila, da so zastavljeni cilji več kot doseženi, predvsem pa, da se metode aktivnega pouka s koncem projekta ne poslavljajo, temveč postajajo stalnica v pišeških učilnicah.

Sodelovanje s portugalsko šolo je bilo ključno. Učiteljica Paola je izpostavila pomen izmenjav, medtem ko je učenka Ina Bizjan potrdila, da je bil pouk v zadnjih dveh letih drugačen, bolj dinamičen, predvsem pa je bila to odlična priložnost za izpopolnjevanje angleščine v praksi.

Erasmus+ sredstva so šoli omogočila številne aktivnosti, ki bi jih sicer težko izvedli, od strokovnih izpopolnjevanj v tujini do nabave sodobnih učnih pripomočkov. Sanja Dornik je ob koncu spodbudila tudi kolege z drugih šol, naj zberejo pogum in se prijavijo v podobne projekte, saj so koristi za učence in učitelje neprecenljive.

Mladi novinarki, ki sta se v vlogi voditeljic odlično znašli, sta se ob koncu zahvalili vsem sogovornicam, poseben hvala pa sta namenili tudi Maksu Žbogarju za gostoljubje v studiu Radia Brežice EU, kjer so v okviru projekta posneli vrsto zanimivih vsebin.

Čeprav se ta projekt uradno zaključuje, vezi med Pišecami in portugalskim Chavesom ostajajo močne, nova znanja pa bodo še naprej bogatila vsakdan mladih radovednežev.

Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Lepo pozdravljeni, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci v novi epizodi podkasta Odgovori na mestu na Radiu Brežice EU. Danes odpiramo temo, ki se tiče zdravja vseh nas, a se o njej pogosto začnemo pogovarjati prepozno. Govorili bomo o sladkorni bolezni tipa dve.

Pravijo, da je to tiha bolezen, ki ne boli, a so njene posledice lahko izjemno težke. Da bi o tem izvedeli več, je danes z nami strokovnjakinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, docentka doktorica Jelka Zaletel, specialistka internistka diabetologinja. Dobrodošli v našem podkastu.

Naj začneva pri osnovah. Veliko ljudi misli, da sladkorno bolezen preprosto prepoznamo po počutju. Pa vendar lahko preberemo, da se razvija neopazno in brez bolečin. Kaj sploh je sladkorna bolezen tipa 2 in kakšne zaplete lahko povzroči, če je ne odkrijemo pravočasno?

Ali je dejansko mogoče, da posameznik živi s sladkorno boleznijo tipa 2, pa tega sploh ne ve? Kako pogosto se zgodi, da ljudje za diagnozo izvedo šele takrat, ko se že pojavijo prvi zapleti?

Ravno zaradi te "nevidnosti" ste na NIJZ začeli s pilotnim projektom "Skupaj odkrivajmo sladkorno". Brežice so eno izmed šestih okolij, kjer projekt poteka. Kaj konkretno želite s tem projektom doseči v naši lokalni skupnosti?

Koga pravzaprav najbolj nagovarjate s temi aktivnostmi? Verjetno so to predvsem odrasli ljudje, ki se počutijo zdrave in nimajo nobene diagnosticirane sladkorne bolezni?

Zdaj pa k praktičnemu delu za naše poslušalce. Kako naj posameznik sploh ravna? Ali lahko sami preverimo svoje tveganje, še preden se odpravimo k zdravniku? Slišal sem za vprašalnik FINDRISK – nam lahko pojasnite, kako deluje?

"Da si boste poslušalci lažje predstavljali, o čem govoriva, naj na hitro preletim teh osem ključnih področij iz vprašalnika FINDRISK, ki določajo vašo stopnjo tveganja:"

• Starost: Tveganje se začne stopnjevati po 45. letu, najvišje pa je pri tistih nad 64 let.
• Indeks telesne mase: Gre za razmerje med vašo težo in višino.
• Obseg pasu: To je zelo preprost test. Za ženske je kritično nad 88 cm, za moške pa nad 102 cm.
• Telesna dejavnost: Ali ste vsak dan vsaj 30 minut aktivni v službi ali doma?
• Prehrana: Kako pogosto uživate zelenjavo in sadje?
• Krvni tlak: Ali ste kdaj redno jemali zdravila za znižanje tlaka?
• Povišan krvni sladkor: Ste imeli kdaj izmerjen povišan sladkor, morda med nosečnostjo ali pri kakšnem drugem pregledu?
• Družinska anamneza: Ali ima kdo od vaših ožjih ali širših krvnih sorodnikov sladkorno bolezen?

"Ko boste rešili vprašalnik, ki ga najdete na naših spletnih straneh, bodite pozorni na rezultat:"

• 12 do 14 točk: Takrat je treba resno razmisliti o svojem slogu gibanja in prehrani.
• 15 točk ali več: V tem primeru pa vsekakor obiščite osebnega zdravnika, saj potrebujete laboratorijsko določitev krvnega sladkorja.

Mnoge je morda strah diagnoze, a vi poudarjate, da je zgodnje odkritje velika prednost. Čemu vse se izognemo in kaj lahko s pravočasnim ukrepanjem dejansko dosežemo?

Če pogledava še simptome – obstajajo kakšni tipični znaki, ki bi nas morali predramiti? Omenjate čezmerno žeja, pogosto uriniranje in utrujenost. Kako pa je s faktorji, kot so visok krvni tlak ali sladkorna bolezen v nosečnosti?

Doktorica Zaletel, hvala za vse te koristne usmeritve. Za konec – projekt "Skupaj odkrivajmo sladkorno" je del širše evropske zgodbe JACARDI, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija. Kako to dolgoročno pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni pri nas?

Spoštovani poslušalci, kot pravi geslo tega projekta: "Če veš, lahko ukrepaš", zato ne odlašajte s preverjanjem svojega zdravja. Celoten posnetek te oddaje je že na voljo na našem podkast kanalu Odgovori na mestu.

Prav tako pa pod opisom te epizode objavljamo neposredno povezavo in QR-kodo, ki vas vodi do vprašalnika FINDRISK. Vabimo vas, da si vzamete dve minuti za svojo prihodnost.

Doktorica Jelka Zaletel, hvala za gostovanje, vam dragi poslušalci pa hvala za pozornost in ostanite zdravi!

Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.