Kdo se boji neuspeha? O perfekcionizmu, pridnosti in občutkih (manj)vrednosti med mladimi
Minea Rutar

Pridnost, ambicioznost, trud, trdo delo in disciplina so običajno lastnosti, ki jih povezujemo z visoko šolsko in delovno uspešnostjo, dobro samopodobo in zadovoljstvom z življenjem. Vendar pa raziskovalci in strokovnjaki na področju duševnega zdravja vse pogosteje opozarjajo na pasti pretirane izraženostih teh lastnosti. Perfekcionizem, ki se ga lahko hitro spregleda kot zgolj zaželeno obliko pridnosti, se povezuje z vrsto negativnih psiholoških izidov, od čustvenih težav do motenj hranjenja in celo samomorilnosti. V ozadju nenehne storilnosti in izjemne uspešnost, ki sta družbeno sicer zelo visoko vrednoteni, so pogosto spregledane psihične stiske, občutki manjvrednosti in kroničnega sramu. Nekateri otroci se zelo zgodaj naučijo, da so ljubljeni, vredni, zaželeni in videni samo, če oziroma dokler uspejo dosegati cilje, ki jih visoko vrednoti njihova okolica. Ključno je, da znamo takšne vzorce prepoznati pri sebi in otrokom pomagamo razvijati in krepiti zdrav odnos do sebe, ki je ključen za izpolnjujoče in zadovoljno življenje.


Dobili bomo odgovore na vprašanja:

Kako so povezani perfekcionizem, pridnost in strah pred neuspehom?
Kakšna je vloga sramu pri razvoju perfekcionizma pri otrocih in mladostnikih?
Kateri dejavniki prispevajo k razvoju perfekcionizma, sramu in strahu pred neuspehom pri otrocih?
Kdaj postanejo visoka pričakovanja do sebe problematična?
Kako lahko pri otrocih spodbujamo zdrav odnos do sebe in svojih dosežkov?